Renzo Piano

UVOD

Renzo Piano je italijanski arhitekt, predavatelj, oblikovalec in izumitelj sloga High-tech in je že pri 35 letih postal uspešen s projektom Center Pompidu v Parizu. Piano velja za izjemno natančnega in talentiranega arhitekta svojega časa, ki se loteva svojega dela z dušo in srcem. Njegov slog gradnje je novodobna klasika, kjer se točno in nazorno vidijo trije glavni elementi: stabilnost, funkcija in lepota. Renzo Piano je mojster uporabe naravne svetlobe v notranjosti stavbe. Meni namreč, da elektrika dela notranjščino dvodimenzionalno in enolično, zato se izogiba umetni osvetlitvi. Meni, da naravna osvetlitev stavbo poživi, jo dela raznoliko in bolj prečiščeno. Za njega je glavna vrednota, lokacija zgradbe in kakšna je okolica stavbe, vzdušje ter atmosfera v okolici. Z upoštevanjem tega, Renzo skuša ustvariti harmonično stavbo, ki naj bi delovala čim bolj funkcionalno. V času življenja je dobil veliko nagrad in priznanj. Leta 1971 je skupaj z Richardom Rogersom osnoval biro z imenom Piano&Rogers, ki ga je po prijateljevi smrti preimenoval v Renzo Piano Building Workshop.

Slika 1 Renzo Piano, 1971, portret

ŽIVLJENJEPIS

Rodil se je 14. septembra 1937 v Genovi v družini gradbenikov. Ker se je njegov oče ukvarjal z gradbeništvom, je večino znanja pridobil prav od njega. Že kot otrok je bil v tesnih stikih z arhitekturno stroko, ki ga je močno navdušila. Njegov oče je želel, da bi postal inženir, vendar je Renzo izbral poklic arhitekta. Študiral je v Milanu. Med študijem je vzporedno delal v delavnici svojega očeta, po katerem se je tudi zgledoval in sprejemal konstruktivne nasvete. Nanj je bil zelo ponosen in je spoštoval njegov trud. Renzo je poročen in je oče treh hčera. Ena izmed njih je tudi arhitektka.

DELA

Za Pianov način ustvarjanja je značilno eksperimentiranje z gradbenimi materiali, kar je tudi pripomoglo k temu, da je postal ugledni arhitekt svojega časa. Svoj prvi preboj v družbi je dosegel s centrom Pompidou v Prizu, ki je bil narejen v stilu HI-TECH (leta 1977). Od tega projekta dalje je slog HI-TECH v arhitekturni umetnosti postal novost. Slog HI-TECH temelji na uporabi visoke tehnologije v gradnji stavb, je ravnih linij in oblik. Poleg kovine v tem slogu uporablja še steklo, plastiko, stopnice, dvigala, in še drugi funkcionalni elementi so postavljeni na zunanji strani zgradbe. Barva stavbe je srebrno-kovinska. Notranjost, zaradi naravne osvetlitve deluje prečiščena in svetla.

Slika 2 Renzo Piano, 1975, Center Pompido

Načrt za zgradbo sta narisala skupaj z Richardom Rogersom. Kljub temu, da so Piana poimenovali za očeta HI-TECHA sam meni, da ne stremi samo k enemu izmed slogov ustvarjanja. V njegovih zgradbah se opazit nekaj elementov, ki so značilni samo za njega. Pianov cilj gradnje je tudi ta, da bi zgradba delovala maksimalno funkcionalno. Renzo je zelo rad eksperimentiral pri gradnji, vendar ni nikoli zgradil zgradbe, ki bi škodovala ali delovala nefunkcionalno v nekem prostoru. Pri postavitvi in gradnji zgradb se je opiral na harmonijo. Menil je namreč, da stavba mora stati tako, da deluje harmonično z mestom. Navdih navdih je iskal tudi v gradbišču (oz. prostoru v katerem se zgradba gradi). Dela se je lotil šele takrat, ko si je dobro ogledal okolico v kateri je projekt snoval. Ena izmed Renzovih vrednot, ki se je tudi držal, je sila spoštovanje ljudi in narave. Njegovi projekti so v skladu, ne le z njegovim ustvarjanjem, ampak tudi z upoštevanjem ekoloških vidikov. Poleg tega Renzo meni, da je vrednota tudi estetski vidik zgradbe. V svoji karieri je zgradil veliko število arhitekturnih kompleksov med katerimi so najbolj znani:

Centre Georges Pompidou

Pariz, Francija (1971-1977) je mnogofunkcionalna zgradba in kulturni center, ki ima 100.000 kvadratnih metrov notranjih površin. Stavba je v celoti namenjena sodobni umetnosti, filmu, glasbi in gledališču. V tem projektu se zelo lepo vidijo elementi Hi-tech stila. Hkrati se da opaziti funkcionalne elemente kot so stopnice, ki izstopajo od same stavbe. Zgradba deluje lahkotno, skeletno in hkrati stabilno, kar da stavbi posebnio zanimivi karakter. Izstopajoče stopnice se ločujejo od stavbe tako, da so pobarvane na rdečo. Burna kombinacija še posebej popestri zgradbo kot celoto in ustvari posebno igro na fasadi. Center Pampidou velja za ikono Pariza in eno izmed prvih avtorjevih mojstrovin. Poleg tega, center spominja na ogromno vesoljsko ladjo, ki je narejena iz stekla, kovine in barvnih cevi in je postavljena v samo srce Pariza.

Slika 3 Renzo Piano BW, 1971, skica centra Pampidou

Parco Della Musica Auditorium

Arhitektura se nahaja v Rimu (2002). Objekt je glasbena dvorana, ki je razdeljena na tri dele. Te spominjajo na skarabeje. Kompleks tvorijo tri dvorane. Vsaka dvorana je različnih dimenzij in ima svoje specifične lastnosti. Postavitev notranjosti je oblikovana tako, da se prilagaja različnim vrstam glasbenih dogodkov. Tla in stropovi se lahko premikajo in s tem lahko ustvarijo različno akustiko glede na glasbeni dogodek. V interjerju je lepo uporabil les, ki soustvarja boljšo akustiko.

Slika 4 Renzo Piano, 1994, skica glasbene dvorane

Slika 5 Renzo Piano, 2002, Pogled s ptičje perspektive

Center Umetnosti Paula Klee

se nahaja v Švici v Bernu (2005). Projekt obsega tri griče, narejene iz stekla in betona, ki se kot valovi zlivajo drug v drugega. Griči delujejo kot da bi zrasli iz zemlje in predstavljajo tri smeri umetnika Paula Kleeja: slikarstvo, glasbo in poezijo. Objekt zelo nazorno in točno ponazarja, kako se je Renzo ukvarjal s svetlobo. Arhitekt je dosegel učinek zlitja zgradbe z okoljem in vremenskimi pojavi. Stavba se spreminja glede na vreme. Pri minimalni svetlobi deluje umirjeno. Pri dnevni sončni svetlobi pa zaživi in se spremeni v gledališče senc (arhitektura in svetloba sta močno povezani med seboj).

Slika 6 Renzo Piano, 2002, skica centra umetnosti

The New York Times Building

Stavba se nahaja v Združenih državah Amerike (2002). To je rezidenca Newyorškega časopisa/revije TIME. Zelo visoka stavba, ki ima fasado iz stekla in mreže, je narejena iz belih keramičnih cevk. Ta mreža je postavljena 62 metrov vzporedno od same fasade. Njena vloga je lovljenje sončnih žarkov. Poleg tega mreža odbije sončno svetlobo ter Newyorške luči v notranjost stavbe. ob objektu je odprta loža in zimski vrt s trgovinami. Stavba ima 51 nadstropij in je skoraj v celoti steklena. Kljub temu, da je visoka, deluje lahkotno, stabilno in prečiščeno.

Slika 7 Renzo Piano, 2002, skica New York Times zgradbe

Slika 8 Renzo Piano, 2007, Večerni pogled na New York Times

Jean-Marie Tjibaou Kulturni Center

Stoji v Novi Kaledoniji (1989). Projekt je bil zgrajen z namenom spoštovanja Kanske kulture. To je kompleks več stavb, ki so narejene iz naravnih materialov in se nagibajo k tradicionalni kulturi teh krajev. Same stavbe delujejo zelo zanimivo, lahkotno in lebdeče. Lepo se vidi skeletna gradnja, ki ustvarja poseben videz stavb. Poleg tega stavbe ne motijo okolja s svojo monumentalnostjo in višino.

Slika 9 Renzo Piano BW, 1991, skica kulturnega centra

Slika 10 Renzo Piano, 2000, Pogled na Jean-Marie Tjibaou

Astrup Fearnley Muzej Sodobne Umetnosti

Nahaja se na Norveškem v Oslu (2006-2012). Stavba se nahaja tik ob vodi. Zelo zanimiv element stavbe je njena streha, ki spominja na jadro. Narejena je v celoti iz stekla, kar ji daje poseben svetlobni učinek, ki se odseva v notranjost stavbe. Zgradba deluje skeletno, lahkotno in prečiščeno. Zaradi steklene strehe v notranjost se odseva naravna svetloba. Renzo ni uporabljal umetne svetlobe, ker je menil, da notranjost deluje dvodimenzionalno za razliko od naravne svetlobe, ki notranjost poživi in jo hkrati razširi. kompleks je razdeljen na tri dele, kar notranjosti daje učinek širšega prostora.

Slika 11 Renzo Piano BW, 2006, skica muzeja sodobne umetnosti

Slika 12 Renzo Piano, 2006, Večerni pogled na Astrup Fearnley

Nova Kalifornijska Akadenija Znanosti

kompleks se nahaja v Kaliforniji (2000-2008). Zgradba se nahaja pod zeleno travnato površino. Avtor projekta je s to idejo želel povezati naravo in zgradbo samo, kar mu je zelo dobro uspelo. Stavba je narejena iz ekoloških materialov. Vse skupaj deluje zelo nenavadno in hkrati zanimivo. Eden izmed nenavadnih elementov zgradbe so okna, ki se avtomatično odpirajo in zapirajo, zato da iz stavbe ne uhaja toplota in vanjo prihaja naravna dnevna svetloba. Streha ja narejena iz naravnih materialov nudi dobro izolacijo in ohranja toploto v notranjosti stavbe. Poleg tega, je Piano kot material uporabil tudi steklo, ki nudi dober razgled iz notranjosti stavbe. Piano meni, da smo v muzejih običajno zaprti in nimamo možnosti videti kaj se dogaja zunaj. Ta projekt nudi obiskovalcem lep razgled na »Golden Gate park«.

Slika 13 Renzo Piano BW, 2002, skica akademije znanosti v Kalifornij

ZAKLJUČEK

O projektih Renza Piana se da povedati še marsikaj zanimivega. Na koncu bi samo dodali, da je za Piana značilen vsak detajl zgradbe, kar ga razlikuje od drugih arhitektov, ki se osredotočajo predvsem na estetski videz zgradbe in celote. V njegovih projektih se lepo opazi njegovo natančno planirano idejo, ki nosi funkcionalni namen v okolju. Vse te značilnosti pripisujejo Piano med arhitekturne mojstrovine 20. stol.

SUMARY

At the end I would like to add that Piano’s buildings are different from other architects. He emphasize particular parts of building. In his work we can easely discern his thoroughly planing idea, which has functional purpose in setting. All these features Piano ascribes to architects masters.

VIRI

Monografije:

Jodidio, Philip.2012. Renzo Piano, The Poetry of Flight, Taschen,Köln, Taschen [Zbirka: Štetje]. ISBN: 978-3-8365-3068-2

Spletni viri:

besedilni viri:

High-tech architecture: High-tech architecture. 2014. Wikipedia. [23.1.2019; 22:16]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/High-tech_architecture >.

Renzo Piano. List of works by Renzo Piano. 2014. Wikipedia. [23.1.2019; 01:02]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_works_by_Renzo_Piano >. (cc)

slikovni viri:

SLIKA 1: 1971. Portret .[slika]. [23.1.2019; 9:41]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://arqanddise.wordpress.com/2012/04/29/renzo-piano> (licenca ni dolocena)

SLIKA 2: Berengo Gardin, Gianni. Centre Georges Pampidou. [slika].[ 23.1.2019; 9:42] Dostopno na spletnem naslovu: <https://archidialog.com/tag/renzo-piano/> (licenca ni dolocena)

SLIKA 3: Piano, Renzo. Parco della Musica Auditorium. [slika]. [6.2.2019; 9:23]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://tecnne.com/arquitectura/centro-pompidou> (cc)

SLIKA 4: Ippoliti, Aldo. 1994. Parco della Musica Auditorium. [slika]. [23.1.2019; 9:54]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.pinterest.com/pin/506866133031199858/?lp=true> ©

SLIKA5: Denance, Michel. Zentrum Paul Klee. [slika]. [23.1.2019; 9:54]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.francozagari.it/project/consulenza-auditorium-roma/> ©

SLIKA 6: Denance, Michel. 2002. Zentrum Paul Klee. [slika]. [23.1.2019; 9:53]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://put.edidomus.it/domus/binaries/imagedata/Piano01_Big.jpg> ©

SLIKA 7: Piano, Renzo. The New York Times Building. [slika]. [23.1.2019; 9:52]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://rpf.ice.spill.net/project/89/the-new-york-times-building/drawings/enlarged/910/> ©

SLIKA 8: Laforet, Vincent. 2007. The New York Times Building. [slika]. [23.1.2019; 9:51]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.flickr.com/photos/roberthl/9529058143> ©

SLIKA 9: Piano, Renzo. 1991.Jean-Marie Tjibaou Cultural Center. [slika]. [23.1.2019; 9:50]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://www.pinterest.com/pin/628041110509619008/> ©

SLIKA 10: Gollings, John. 2000.Jean-Marie Tjibaou Cultural Center. [slika]. [5.2.2019;
9:03]. Dostopno na spletnem naslovu:
<https://inhabitat.com/jean-marie-tjibaou-cultural-center-inspired-by-native-architecture< ©

SLIKA11: RPBW.2006. Astrup Fearnley Museum of Modern Art. [slika]. [23.1.2019; 9:49]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://archiscapes.wordpress.com/2015/04/06/the-art-of-sketches-rpbw/astrup-fearnley-museum-of-modern-art/> (licenca ni dolocena)

SLIKA 12: Lehoux, Nic. 2006. Astrup Fearnley Museum of Modern Art. [slika]. [23.1.2019; 9:48]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.dezeen.com/2012/10/02/astrup-fearnley-museet-by-renzo-piano-building-workshop/> (licenca ni dolocena)

SLIKA 13: RPBW. 2002. California Academy of Sciences. [slika]. [23.1.2019; 9:50]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.designboom.com/architecture/renzo-pianos-california-academy-of-science/> ©

AVTORJI BESEDIL:

LESKOVAR Grum Petra 2015-2016

HORVAT Valeriya 2014-2015

BALTIĆ Tamara 2016-2017

HAM Nik 2018-2019